Sodobni razvoj in načrtovanje protipoplavnih ukrepov

Temeljni dokument na področju poplavne varnosti v Sloveniji je Načrt upravljanja z vodami, nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda skladno z Vodno direktivo. Njen cilj je varovanje in ohranjanje čistih voda in zagotavljanje njihove dolgoročne in trajnostne rabe.

Zmanjševanje obsega škodljivega delovanja voda je eden od štirih prednostnih ukrepov prvega načrtovalskega obdobja Načrta upravljanja z vodami za obdobje 2009 - 2015.

V Sloveniji smo v preteklosti poplavno problematiko naslavljali z ukrepi, s katerimi smo predvsem poplave odpravljali in regulirali vodotoke. V zadnjih letih se v svetu vse bolj uveljavlja doktrina zmanjševanja tveganja oz. ogroženosti pred poplavami, ne več zagotavljanje določene stopnje varnosti. To pomeni, da gre trend vse bolj v smer preventivnih ukrepov, pri čemer je najbolj pomembno čim manjše poseganje v območja, kjer je prisotna velika nevarnost poplav, in s tem nastajanjem novih ogroženih površin s ciljem zmanjšati našo ranljivost.

Sodobnim pristopom upravljanja s poplavami v zadnjem času vse bolj sledimo tudi v Sloveniji, predvsem s prenosom določb Poplavne direktive Evropskega parlamenta iz leta 2007 v slovenski pravni red, ki je bila izvedena z naslednjimi akti:

• Spremembami in dopolnitvami Zakona o vodah v letu 2008
• Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti
• Uredbo o pogojih in omejitvah izvajanja dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja

Pomemben del zagotavljanja poplavne varnosti oz. varstva pred škodljivim delovanjem voda je tudi vzdrževanje strug vodotokov in vodne infrastrukture. A varstvo pred škodljivim delovanjem voda ni več glavni cilj vzdrževanja, saj vse bolj pomembno postaja varovanje celovitosti na vodo vezanih naravnih pojavov in procesov, s tem pa varovanje prostora in njegovih naravnih značilnosti pred nedomišljenim poseganjem človeka. Kljub temu se področje vzdrževanja vodotokov in vodne infrastrukture sooča z pomanjkanjem sredstev, še posebej ob podatku, da je skupna škoda na vodotokih zaradi poplav že v letu 2010 presega 200 milijonov evrov.

Redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture se je sicer z ustanovitvijo Vodnega sklada, iz katerega so se začela črpati finančna sredstva za pripravo investicijske dokumentacije za nove vodne objekte ali za investicijsko vzdrževanje starih, ločilo od investicijskih projektov. Za urejanje vodotokov in vodno infrastrukturo so tako pristojne gospodarske javne službe in ARSO, ki vsako leto pripravijo letne programe izvajanja te službe.